Fleksitarijanstvo je prilagodljiv način prehranjevanja, ki vključuje živila rastlinskega izvora, vendar v zmernih količinah tudi živila živalskega izvora, kot so jajca, mlečni izdelki, ribe ali meso. Omogoča nam uživanje v najrazličnejših živilih, pri čemer še vedno daje prednost rastlinskim možnostim za večino naših obrokov, s ciljem doseganja bolj trajnostne in uravnotežene prehrane. S to prilagodljivostjo se bomo dolgoročno lažje držali načrtovane diete, saj se bomo izognili občutku pomanjkanja, ki ga prinašajo restriktivne diete.
Pri tem življenjskem slogu sta ključna raznolikost in ravnovesje. Prednosti fleksitarijanstva so številne, saj ta način prehranjevanja zmanjšuje vnetne procese v črevesju, kar pozitivno vpliva na srčno-žilni sistem, uravnavanje telesne teže, ravni glukoze v krvi ter zdravje kože, prebavnega sistema in zmanjšanje simptomov sezonskih alergij. Vse več ljudi ima namreč težave s »težko« hrano, ki je v tradicionalni prehrani tega podnebja izdatno zastopana. Morali bi se vrniti k sredozemski hrani našega podnebja, ker je to še vedno najbolj zdrava oblika prehranjevanja, v zadnjem času pa je razvila še drugo različico, s poudarkom na rastlinskih virih beljakovin, to je rastlinska prehrana.
Rastlinska prehrana, ki poudarja uživanje polnovrednih, minimalno predelanih rastlinskih živil, kot so zelenjava, sadje, stročnice, oreščki in semena, je prav tako lahko učinkovita pri hujšanju, ker je naravno nizkokalorična in bogata z vlakninami. Vlaknine dajejo našim obrokom maso in zagotavljajo dolgotrajen občutek sitosti, ki bo preprečil prenajedanje in nepotrebne prigrizke.
Kljub temu, da je lahko prva asociacija, ko slišimo »rastlinska prehrana«, vegetarijanstvo ali veganstvo, je pomembno poudariti, da se fleksitarijanci v resnici ne želijo popolnoma odpovedati svoji najljubši hrani. Prizadevajo si le za zmanjšanje, ne pa za popolno izločitev živil živalskega izvora, glavni motiv pa so številne koristi za zdravje in imunski sistem ter ekološke koristi za okolje.
